Proti kapitulaciji

1. Odprite muzeje
2. Kons
3. Na piramidi
4. Ljubljana spi
5. Razočaranje
6. Jaz protestiram
7. Evropa umira
8. Razočaranja I
9. Moj črni tintnik
10. Destrukcije
11. Rodovnik
12. Blizu polnoči

Proti kapitulaciji umetnosti, radovednosti, enakosti, solidarnosti, nagajivosti, različnosti, presenečenja,
sočutja, neprilagojenosti, spontanosti, civilne družbe, utopije, dvoma, sanj, svobode, strasti, empatije,
upora in kritične misli...

Pionirji slovenske elektronske glasbe in video umetnosti se vračajo z novim studijskim albumom
“Proti kapitulaciji”. Dvojec Aldo Ivančič in Dario Seraval je v Jugoslaviji osemdesetih let uspel
ustvariti lasten avdio-vizualni jezik, ki je doprinesel k razcvetu evropske “electronic body music”
scene. Njihove izdaje za neodvisno založbo PIAS veljajo za enega vrhuncev temačnih elektronskih
zvokov 80. let. Svojo vizijo seksapilnega in srhljivega EBM-a je Borghesia upokojila pred koncem
prejšnjega tisočletja. Novo poglavje z razširjeno zasedbo se je začelo pisati leta 2009. Povratniški
album “And Man Created God” (Metropolis Records, 2014) je predstavljal slogovni obrat proti žanrsko
neobremenjenemu zvoku, izžarevajoč brezpogojno ljubezen do zgodovine glasbe. V tem duhu je
nastajala tudi nova plošča.

“Proti kapitulaciji” predstavlja spojitev prvobitnega, nepredvidljivega in presunljivega zvoka
industriala, konceptualnega pristopa art rocka in njihove prepoznavne, morbidno privlačne atmosfere.
Slogovno novost najdemo v kompleksnejših in bolj zračnih aranžmajih v duhu berlinskega obdobja
Davida Bowieja. V album nas uvede skladba “Odprite muzeje”, zaznamovana s svobodno lebdečo
formo in tesnobnim ozračjem nebrzdanega nacionalizma. Obredni temperament skladb “Kons” in “Moj
črni tintnik” dodatno poudarja značilne libidinalne gruve. Na komadih “Destrukcije” in “Evropa umira”
bend z vajeti spusti svoja eksperimentalna nagnjenja. Soočeni smo s filmsko zvočno kuliso za
umirajočo Evropo. Tu je še plesišču prijazna “Jaz protestiram”, neobičajna industrial koračnica,
vredna didžej seta Helene Hauff. Omotični in hipnotični toni vokalistov Daria Seravala, Irene
Tomažin Zagoričnik, Jelene Rusjan in Iva Poderžaja ubrano dopolnjujejo mestoma plesne,
mestoma paranoidne, toda vselej izmuzljive instrumentalne podlage kitaristov Andraža Mazija in
Saše Benka. Kaotično večplastnost je pod vplivom Luigija Russola, avtorja manifesta Umetnost
hrupa (1913), skozi kolažiranje ritmičnih podlag, samplov, terenskih in instrumentalnih posnetkov,
fragmentov Stravinskega in narodno-zabavne glasbe, bežnih zvočnih cut up elementov ter vokalov
izkristaliziral in skupaj sestavil Aldo Ivančič.

Album temelji na vsečasni poeziji Srečka Kosovela (1904-1926). Kraški »Nikola Tesla modernistične
poezije« se je v svojem kratkem in plodovitem življenju razvil v enega bolj pronicljivih kritikov takratne
evropske politike in občudovalca nebrzdanega tehnološkega napredka. Bil je poet, ki je pred
Burroughsom izumil cut up tehniko in pred Bowiejem napisal pesem »Heroes«. Njegove še preveč
aktualne besede so bombe, ki so padale po sterilnem parlamentarizmu in malomeščanstvu. Danes so
oživljene v glasbi Borghesie, ki s Kosovelom vztraja v geslu “odprite muzeje za nacionalizem” in
druge mrtve ideje.

Album “Proti kapitulaciji” je posnel, produciral, miksal in masteriziral Aldo Ivančič. Vizualno podobo
albuma je ustvaril vsestranski umetnik Matej Stupica, vizualno nadgradnjo koncertnih nastopov pa
tandem Boštjan Čadež in Lina Rica. Album izide 23. oktobra 2018 pri Moonlee Records v
digitalnem formatu, na CD-ju in kot dvojna vinilna plošča.

V času, ko mladi producenti skušajo poustvariti izvorne EBM zvoke, se Borghesia posveča
neraziskanim potencialom. Rezultat je skrivnostna zvočna psihoanaliza evropskega srca. “Proti
kapitulaciji” je mrakobno in psihedelično popotovanje, ki vzbuja grozeč občutek nujnosti... kolikor
nujno pač lahko zveni vsakršen klic proti kapitulaciji.