Kolektiv založbe Nika poziva glasbene izvajalce in avtorje, da se udeležijo jutrišnje okrogle mize, ki jo v sodelovanju z STA organizirajo združeni slovenski ustvarjalci. Okrogla miza bo jutri, 31. avgusta ob 11. uri v ljubljanskem Maxiju (1. nadstropje), Trg republike 1, v Maxi klubskem salonu.
Na okrogli mizi se bomo posvetili vprašanjem in pomislekom, ki jih odpira sprejemanje nove direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu, tako z vidika zagovornikov večje zaščite avtorske pravice kot z vidika nasprotnikov načrtovanih sprememb.
V pogovoru bodo sodelovali:
- Axel Voss, poročevalec odbora za pravne zadeve Evropskega parlamenta, CDU/EPP,
- Klemen Dvornik, predsednik Zveze Društev Slovenskih filmskih ustvarjalcev,
- Boštjan Dermol, predstavnik glasbenih izvajalcev,
- Rok Andrée, predsednik Piratske stranke Slovenije in
- Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR).
Opozarjamo, da gre za pomembno dogajanje, glede katerega bi se morali tudi glasbeniki javno izrekati in s tem zagotoviti boljšo prihodnost avtorskim in sorodnim pravicam tudi na spletu.
Za podrobnejšo razlago dogajanja pošiljamo še IZJAVA ZA JAVNOST ZDRUŽENIH SLOVENSKIH USTVARJALCEV, ZNANSTVENIKOV IN PUBLICISTOV O PREDLOGU EU DIREKTIVE O ENOTNEM DIGITALNEM TRGU (DSM), ki jo je podpisalo 14 organizacij, ki zastopajo slovenske ustvarjalce.
SLOVENSKI USTVARJALCI PODPIRAMO DSM DIREKTIVO, SAJ USTVARJA PRAVIČNEJŠE SPLETNO OKOLJE
DSM direktiva ureja uporabo glasbe, avdiovizualnih in knjižnih vsebin na portalih, ki dajejo javnosti na voljo vsebine, naložene s strani njihovih uporabnikov, obenem pa ureja tudi digitalno reprodukcijo v izobraževalnih ustanovah, za ustanove kulturne dediščine pravico do uporabe del, ki niso več na trgu, in določene digitalne pravice časopisnih založnikov.
YOUTUBE Z OGLASI SLUŽI NA RAČUN USTVARJALCEV, KI JIH NE PLAČUJE (VALUE GAP): SLOVENSKI USTVARJALCI ZA SVOJA DELA NA PLATFORMAH NE PREJEMAJO PLAČILA
Tako kot je plačevanje avtorskih pravic urejeno v založništvu, pri javnem predvajanju glasbe v lokalih in filmskih vsebin na elektronskih medijih, tako DSM direktiva ureja plačevanje avtorskih pravic na spletu, zato jo podpiramo.
Določeni ponudniki internetnih storitev, kot denimo Googlov YouTube, namreč izkoriščajo kreativne vsebine, tako da svojim uporabnikom dovolijo nalaganje vsebin (glasbe, filmov, knjig) na svoje strani, potem pa služijo s predvajanjem oglasov, ki si jih ogledajo ljubitelji teh vsebin na njihovih platformah.
Te platforme z "uporabniško naloženimi vsebinami" so postale največji ponudniki glasbenih, filmskih in literarnih storitev, vendar ustvarjalcev ne plačujejo pod pretvezo, da za vsebino, ki jo na njihove strani naložijo uporabniki, niso odgovorne. S tem imajo odločilno prednost pred plačljivimi AV ponudniki, kot sta denimo Apple in Deezer, ki za ponujene AV vsebine plačujejo avtorske pravice, saj se uporabniki raje odločajo za YouTube.
ZA UPORABNIKE SPLETA NE BO SPREMEMB, PLAČEVALI BODO ZGOLJ PONUDNIKI FILMSKIH, GLASBENIH IN KNJIŽEVNIH STORITEV NA SPLETU
13. člen predloga direktive, ki sproža največ polemik, določa, da "naj ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo in dajejo na voljo javnosti varovana dela, ki so jih naložili njihovi uporabniki, poskrbijo za učinkovite sporazume z imetniki pravic za uporabo njihovih del", sicer pa naj tovrstna dela odstranijo s svojih platform, pri čemer ostajajo te storitve še vedno brezplačne za njihove odjemalce.
Tako obravnavo predvideva že Bernska konvencija, osnova varstva avtorskih del, ki so jo sprejele vse države sveta. Gre za temeljno načelo avtorskega prava, izključnost avtorske pravice, ki daje ustvarjalcu možnost, da rabo svojega dela, če presodi, da zanjo ni pravično honoriran, tudi prepove.
S tega vidika je bojazen pred tako tako imenovanimi upload filtri povsem odveč, saj se ti že ves čas uporabljajo, ko gre za vsebine, ki jih ustvarjalci ne želijo objaviti na spletu.
DIREKTIVA NE OMEJUJE SVOBODE GOVORA ALI UVAJA CENZURE (UPLOADFILTER): NE GRE ZA MEME, LINKE DO VSEBIN, WIKIPEDIO ALI POLITIČNE KOMENTARJE
Zato je presenetljiv odziv nekaterih političnih in civilnih organizacij, ki sistematično in agresivno nastopajo proti direktivi s parolami v smislu "ukradli nam bodo internet" in #saveyourinternet, kot da bi šlo pri direktivi za omejevanje svobode govora ali celo cenzuro, ne pa za poskus regulative določenega segmenta človekovega delovanja.
Direktiva ne zadeva prosto dostopnih spletnih enciklopedij, kot je Wikipedia, satiričnega izražanja, kot so memi, političnih komentarjev posameznikov, sploh pa ne linkov oz. povezav do vsebin, kot bi radi predstavili nasprotniki direktive.
V tem smislu nas čudi tudi izid glasovanja slovenskih poslancev, ki so vsi razen enega glasovali proti predlogu oz. se vzdržali, četudi so se v preliminarnih posvetovanjih o prizadevanjih slovenskih in evropskih ustvarjalcev izrazili pozitivno.
Zaskrbljujoče je tudi to, da je medijski odziv v Sloveniji odražal večinoma le stališča nasprotnikov predloga (še celo osrednje informativne oddaje TV SLO, ki bi morale odražati različna stališča v zvezi z aktualnim dogajanjem, so gostile le nasprotnike direktive, ki tudi sicer delujejo v korist velikih internetnih ponudnikov oziroma jih ti najemajo, da javno ščitijo njihove poslovne interese).
ZA SVOBODOMISELNIMI POBUDAMI DOLOČENIH GIBANJ STOJI KAPITAL INTERNETNIH GIGANTOV, KI SI ŽELIJO POCENI VSEBIN (GAFA IN BIG TECH)
Ponudniki glasbenih storitev in filmskega streaminga (vselej govorimo o legalnih platformah, direktiva ne ureja ilegalnega prenosa varovanih vsebin) si želijo čim nižjih stroškov, torej minimalnega plačila za uporabo in predvajanje AV del ter čim višji donos, ki ga na podlagi teh avtorskih del iztržijo s prodajo oglasov. Zato si želijo ohraniti status quo in preprečiti sprejem direktive.
Naprezanja nekaterih civilnih gibanj in določenih političnih struj lahko razumemo kot perfidno manipulacijo s strani internetnih gigantov, ki se jih je prijela kratica GAFA (Google, Amazon, Facebook, Apple) oz. Big Tech (tehnološki giganti).
Tehnološki giganti so tisti, ki finančno ali logistično podpirajo tako imenovane svobodomiselne politične in civilne pobude, ki se zavzemajo, da bi bilo na spletu vse brezplačno. To vselej počnejo pod krinko grožnje, da bo v nasprotnem primeru svobode interneta konec.
NE NASEDAJMO MANIPULACIJI KAPITALA S CIVILNIMI GIBANJI: USTVARJALCI NE BI PODPRLI DIREKTIVE, ČE BI NAM TA OMEJEVALA DOSTOP DO NAŠEGA OBČINSTVA
Zato združeni slovenski ustvarjalci, ki skupaj zastopamo preko 10.000 filmarjev, glasbenikov, književnikov, gledališčnikov, znanstvenikov, likovnikov in novinarjev, pozivamo javnost, naj ne naseda demagogiji internetnih velikanov. Ti si skušajo oplemenititi in povečati dobiček s pomočjo nekaterih svobodomiselnih strank, ki jih zlorabljajo kot svojo medijsko krinko, in na račun ustvarjalcev, ki jih s svojim enormnim kapitalom zlahka preglasijo. Samo eden od internetnih velikanov je za lobiranje proti direktivi porabil preko 30 milijonov evrov!
