Ste se kdaj vprašali, kako bi zvenel Bob Dylan v slovenskem jeziku? Za začetek prevzemite in poslušajte skladbo Ostani kjer si.
Od leta 2014 je bilo mogoče prevode Dylanovih pesmi prebirati v knjigi Ni še mrak Mateja Krajnca, ki se je poglobil v Dylanovo poezijo in jo s slovenskimi prevodi približal slovenskim bralcem. V letu ko je aktualni Nobelov nagrajenec za literaturo ravno Bob Dylan pa se je Matej odločil za podkrepitev svojega projekta še z zvočno podobo, ki v enajstih skladbah podaja enajst različnih odgovorov na uvodno vprašanje.
Minimalistična inštrumentalna podlaga, rdeča nit celotnega albuma, je premišljena a hkrati takšna, da poudarja intenzivnost Dylanovih verzov. Album lahko deluje kot dodatek k knjigi prevodov, vendar pa nosi tudi nekaj novosti, saj so na njem tri skladbe, ki jih v knjigi ni mogoče najti. Ker je nosilcu zvoka priložena tudi zloženka z zapisom vseh uglasbenih prevodov, pa lahko album deluje tudi povsem samostojno. Pri ustvarjanju glasbe so sodelovali Matej Krajnc (kitara, vokal), Lenka Krajnc (tamburin, orgle) in Aleksander Cepuš (bas kitara, solo kitara), kot gosta pa sta glasbo soustvarjala še Jani Lah (bas kitara, solo kitara) in Jure Matoz (atmosfere, produkcija orgel). Matej Krajnc bo svoj album predstavljal na butičnih koncertnih prireditvah, kjer bo večinoma nastopal z Aleksandrom Cepušem in ženo Lenko. Enajst pesmi nas, kot pravi Matej Krajnc, popelje skozi vsa obdobja Dylanovega ustvarjanja; ne kronološko, ampak konceptualno. Pot skoz kamnolom torej simbolizira tako trdo ustvarjalno pot kot tudi monumentalno Dylanovo glasbeno zapuščino.
Skladba Ostani kjer si, kot prva, proslavlja izid albuma Pot skoz kamnolom, ki je izšel danes in ga bomo predstavili na druženju v knjigarni Konzorcij ob 12. uri.
Matej Krajnc je o izboru skladbe in njeni zgodovini na kratko zapisal sledeče besedilo.
»Pesem You Ain't Goin' Nowhere je Dylan prvič posnel z zasedbo The Band na legendarnih druženjih v Woodstocku leta 1967. Njegova izvirna različica je na plošči izšla šele leta 1975, posnel pa je še eno, s spremenjenim besedilom in jo izdal leta 1971 na albumu Greatest Hits Vol. II. Na tem posnetku je sodeloval folk glasbenik Happy Traum. Zaradi spevnega refrena so po pesmi že v šestdesetih posegali mnogi drugi glasbeniki, med drugimi The Byrds na albumu Sweetheart of the Rodeo (1968). Psihedelično besedilo s številnimi besednimi igrami sodi med težje prevedljiva, a zato tolikanj bolj privlačna Dylanova dela.«
